Program

 

Programska deklaracija “Od neoliberalnega kapitalizma v demokratični ekološki socializem”, 16.03.2013

Povzetek programske deklaracije “Od neoliberalnega kapitalizma v demokratični ekološki socializem”, 19.03.2013

 

PROGRAM STRANKE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE – TRS

 

BODI SPREMEMBA! BODI TRS!

 

Besedilo je pisano v ženski slovnični obliki, ki nevtralno velja tudi za moško

 

Naš trajnostni dogovor

Večplastne krize v spremenjenih globalnih razmerah ni več mogoče reševati s pomočjo neoliberalnih protikriznih strategij in ukrepov. Pretekli stihijski razvoj brez celostne in jasne vizije, ki je temeljil na tekmovanju, malikovanju denarja in profita, vedno večje potrošnje materialnih dobrin, prevladovanju količine nad kakovostjo, ne oziraje se na vse okoljske in družbene »stroške«, je privedel do izključevanja vedno večjega števila ljudi, povečane brezposelnosti in revščine, razvrednotenju pomena sodelovanja, solidarnosti, pravne varnosti in človekovih pravic, uničevanju fizičnega, socialnega in kulturnega okolja, zanemarjanja ustvarjalnosti in znanja. Skratka, vseh v človekovi zgodovini ustvarjenih vrednot, ki se ne podrejajo kopičenju bogastva ozke skupine ljudi.

Sedaj je jasno tudi največjim dvomljivcem: za dolgo časa se lahko poslovimo od izjemnega materialnega standarda, ki smo ga v večini uživale v zadnjih letih, in ki ga je lažno ustvarjala visoka gospodarska rast in povečevala nerealna pričakovanja ljudi o večnosti udobja, kar je povzročilo, da so ljudje postali nepripravljeni na spremembe in življenje v slabših ekonomskih, socialnih in okoljskih pogojih. Tega materialnega bogastva pa nismo bile deležne vse enako – ob rasti je potekal še drug proces: koncentracija bogastva v vedno manjši skupini ljudi, ob istočasnem življenju na račun prihodnjih generacij in okolja.

Malikovanje denarja, ki naj bi edini imel absolutno moč urejanja vseh družbenih odnosov, je povzročilo fascinacijo z denarjem in materialnim standardom. Ideologija, da bo samo povečevanje BDP avtomatično uredilo tudi druga področja – povečevanje plač »ustvarjalnim« naj bi iz njih povleklo nove ideje, dobiček lastnikov bo odpiral nova delovna mesta, država, odrinjena na obrobje, pa bi prepuščala urejanje družbenih odnosov le trgu – vse to se je izkazalo za uničujoče. Ko postane denar edini smisel vsega, v človekovem dojemanju ni več prostora za nič takega, kot so morala, etika, medčloveški odnosi, prijateljstvo, pravna država, človekove pravice, sreča in zadovoljstvo posameznika. Predvsem pa je popolnoma zanemarjena nematerialna dimenzija zaupanja, ki je najpomembnejša osnova tudi za denar.

Zato moramo narediti bistveno spremembo v naši zavesti in spremeniti odnos do sebe, soljudi, okolja in našega razumevanja sveta. Spremeniti cilje naših prizadevanj, načine našega delovanja v družbi in razumevanja našega bivanja na omejenem planetu.

Potrebujemo nov razvojni koncept, ki bo zagotavljal blaginjo za vse prebivalke Slovenije, in bo omogočal vsaj enako kakovost življenja tudi prihodnjim rodovom. Novi razvojni koncept bo uravnoteženo zajel vse dejavnosti (trajnostno poglobljeno vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, okoljsko modernizacijo industrije, energetiko, gradbeništvo, promet, kmetijstvo, turizem), ravni odločanja (lokalna, regionalna, državna), oblike lastništva (javno, zasebno). Slovenija, njene regije in prebivalke, razpolagamo z vsemi potrebnimi potenciali za trajnostni razvojni in družbeni preboj.

Stranka in gibanje TRS – trajnostni razvoj Slovenije predstavljata prepotrebno hrbtenico pospešenega udejanjanja te trajnostne paradigme in napredka.

 

CILJI GIBANJA IN STRANKE TRS: BLAGINJA SEDANJIH IN PRIHODNJIH GENERACIJ

 

Ustvarile bomo pogoje za dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje vseh ljudi. Vsaka generacija mora potomcem zapustiti vsaj takšno dediščino, kot jo je dobila od svojih prednikov, pri tem pa zagotoviti pogoje za kakovostno in dostojno življenje vsake posameznice kot delčka skupnosti. Kakovostna, ustvarjalna in varna zaposlitev mora biti osnovni vir življenja, kakovostna gospodarska rast pa le sredstvo za doseganje teh ciljev.

Nujno potrebni predpogoji za dosego programskih ciljev so: prevladovanje vrednot sodelovanja in ustvarjalnosti nad vrednotami tekmovanja in izključevanja, zaščita pravne države in spoštovanje človekovih pravic, negovanje visoke stopnje politične kulture.

Vloga države je predvsem v nudenju uslug, ki služijo državljankam in njihovim potrebam. Delo vseh državnih organov mora temeljiti na etiki, zakonitosti in odgovornosti.

 

Zato bomo:

1. Podpirale aktivno državljanstvo: smo trajna stranka, z začasnim mandatom; spremembe so možne izključno ob vzpostavitvi menjave posameznikov na oblasti (ne več kot dva mandata poslank v DZ);

2. Razvijale vrednote in kulturo sodelovanja, ki utrjujejo družbeno odgovorno ravnanje, kot so solidarnost, ustvarjalnost, znanje, strpnost, pravičnost in človekove pravice;

3. Zagotavljale pregledno delovanje političnih in vseh drugih državnih in družbenih institucij, s čimer bomo preprečile koncentracijo nezakonite moči pri posameznih družbenih skupinah in/ali posameznicah;

4. Delovale okoljsko odgovorno ob zavedanju, da je naš planet samo en, omejen in nikogaršnja lastnina;

5. Ustvarjale pogoje, da bo socialna in ekonomska varnost posameznice in njene družine temeljila na varni in kakovostni zaposlitvi, institucije socialnega sistema pa skrbele le za ljudi, ki začasno ali trajno tega ne zmorejo sami;

6. Podpirale razvoj tistih gospodarskih vej, ki bodo ekonomsko učinkovitost prilagodile potrebam in omejitvam okolja in ljudi, zmanjševanju regionalne neenakosti ter povečevanju prehranske in energetske samooskrbe Slovenije.

7. Na področju javnih financ omejile zadolževanje, vendar ne na račun socialne pravičnosti.

8. Poenostavile in pospešile postopke odločanja državnih organov, kar bomo storile na podlagi natančnih, neodvisnih in strokovnih raziskav.

9. Zagotovile  preglednost in etičnost poslovanja na vseh ravneh, s strokovnimi in neodvisnimi nadzornimi institucijami pa zmanjšale korupcijo.

10. Podpirale  zakonodajo, ki bo etično odgovorno zaščitila pravice živali.

11. Spoštovale dosežke procesa osamosvojitve in Narodno osvobodilnega boja.

 

 

PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA BLAGINJO SEDANJIH IN PRIHODNJIH GENERACIJ

 

I. OKOLJE

 

II. SOCIALA

 

III. GOSPODARSTVO

 

 

Koncept trajnosti ponuja drugačen odgovor tradicionalnim vprašanjem uravnoteženega in harmoničnega družbenega razvoja. Sestavljajo ga tri ključna vsebinska polja: okoljsko, socialno in ekonomsko, ki so v tesni medsebojni zvezi.

 

 

Trajnostni razvoj uvaja tudi novo paradigmo oblikovanja javnih politik, saj narekuje presojo vseh ukrepov javnih politik z vidika njenih součinkov in vplivov na okolje, družbo in gospodarstvo. V perspektivi trajnosti morajo tako biti okoljske politike ekonomsko in socialno vzdržne, socialne politike okoljsko in ekonomsko izvedljive, ekonomske politike pa socialno in okoljsko sprejemljive.

 

I. TRAJNOSTNO VAROVANJE OKOLJA, NARAVE IN PROSTORA

 

I.I.  STRATEŠKI PROSTORSKO-OKOLJSKI CILJ:

 

Slovenija bo država blaginje ljudi in okolja, trajnostnega gospodarstva in ozelenjenih delovnih mest, ohranjenih pokrajinskih značilnosti, območij biotske pestrosti narave in trajnostnega upravljanja virov okolja; država, ki bo omogočala zdravo in varno življenje tudi prihodnjim generacijam.

 

Po porabi naravnih virov in proizvodnji emisij na prebivalca v Sloveniji dva- do štirikrat presegamo planetarno trajno sprejemljivo raven. Slovenija na splošno še povečuje okoljske pritiske, gospodarski razvoj poteka delno tudi na račun izčrpavanja okoljskega kapitala okolja in njenih pokrajin. Vsako leto nadaljevanja sedanjega razvojnega in poselitvenega modela Slovenije in drugih držav sveta povečuje okoljsko tveganje in ogroža preživetje naših potomk. Tudi zaradi drugačnih, kriznih razmer, izčrpanosti dosedanjega razvojnega modela in mednarodnih okoljskih obveznosti. Potrebujemo torej trajnostni razvoj, umno gospodarjenje z vsemi viri in okoljem za trajno blaginjo prebivalstva in okolja.

Slovenija potrebuje bistveno spremenjeno razvojno paradigmo, trajnostno, sonaravno zasnovano strategijo in udejanjanje kakovostnega razvoja v vseh slovenskih regijah.

Količinsko zasnovani razvoj naj bi zamenjal kakovostni razvoj v smeri zmernega materialnega blagostanja in socialne varnosti za vse prebivalke, zasnovan na inovativnih okoljskih tehnologijah, občutnemu zmanjševanju snovno-energetskih tokov, okrepljeni rabi obnovljivih in drugih regionalnih virov ter decentralizaciji (tudi finančni) na vseh ravneh. Dosegle bomo visoko in varno samozadostnost pri oskrbi s eksistenčno pomembnimi dobrinami, se celostno in večplastno prilagodile na podnebne spremembe. Ozelenjeni državni in občinski proračuni, podpore razvoju okoljskih tehnologij in sonaravnih dejavnosti, izvedena zelena davčna reforma namesto obdavčitve dela, zelena javna naročila, avtonomija samozavestnih, inovativnih regij in okrepljena sonaravna vzgoja ter izobraževanje (okoljsko izobraževanje učenk in učiteljic) naj bi bili ključni vzvodi razvojnega modela močne sonaravnosti. Ohranjanje narave mora postati nacionalna strateška naloga, lokalnemu prebivalstvu v varovanih območjih pa je potrebno omogočiti dostojno življenje.

Naravni potencial Slovenije je globalno in evropsko nadpovprečen in omogoča številna nova, ozelenjena delovna vesta visoke dodane vrednosti, ob hkratnemu zmanjševanju okoljskih pritiskov.

Najprej pa moramo spremeniti do sedaj brezbrižni odnos do okolja tako, da bo ostal vir življenja tudi za prihodnje generacije in njegovo omejenost upoštevati pri načrtovanju vseh aktivnosti v gospodarstvu in bivanju. Zato bomo določile prioritete njegove rabe in zaščite. Spodbujale bomo povečevanja prehranske in energetske samopreskrbe, zmanjševale porabo energije, pospeševale energetsko prenovo stavb, (zlasti javnih) in pospeševale razvoj lokalnih obnovljivih virov energije (OVE). Umno bomo gospodarile z odpadki tako, da se jih bo čim večji del vračal v ponovno uporabo. Razvijale bomo javni prevoz in kolesarjenje, z modernizacijo železniškega omrežja pa nanj preusmerjale tovorni promet s cest. Ustavile bomo tiste blagovne tokove v Sloveniji, katerih namen je izključno povečevanje dodane vrednosti, z zakonskimi predpisi pa omogočale razvoj zmogljivostim prostora prilagojenih večjih logističnih centrov.

 

I.II.  TEMELJNI TRAJNOSTNI CILJI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA IN PROSTORA TER OHRANJANJA NARAVE

 

- DA za zmanjšano porabo energije, pospešen razvoj in uporabo mavrice lokalnih obnovljivih virov energije; NE za netransparentno gradnjo dvakrat predragega bloka 6 TE Šoštanj in načrtovano gradnjo drugega bloka JE Krško.

- DA za pospešeno energetsko prenovo vseh javnih in privatnih zgradb, sonaravno gradnjo s pomočjo domačih materialov (zlasti lesa, celuloze, industrijskih rastlin) ter gradnjo ekososesk; NE za energetsko potratno javno in zasebno gradnjo.

- DA za večplastno uporabo lesa kot nacionalno ključne surovine za industrijsko, gradbeno, obrtno predelavo (lokalni centri predelave lesa) ter omejeno energetsko rabo lesnih ostankov in manj kakovostnega lesa; NE za izvoz nepredelanega lesa (hlodov).

- DA za trajnostno in racionalno umeščanje velikih objektov v prostor (npr. avtoceste, razvojne osi) ter za naravnim danostim in medsektorsko prilagojenemu urbanističnemu načrtovanju; NE za nespametno pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč in uničevanje drugih naravnih virov kot posledice netrajnostnega načrtovanja, slabih razvojnih usmeritev in prekupčevanja z zemljišči.

- DA za povečanje obsega kmetijskih zemljišč v uporabi in večjo pridelavo domače hrane, DA za sonaravne pridelave hrane in strateški dvig prehranske samopreskrbe Slovenije vsaj na raven ob osamosvojitvi; NE za nadaljnje zmanjševanje kmetijskih površin, NE za uvoz manj kakovostne hrane, nizko stopnjo samopreskrbe in povečevanje odvisnosti od svetovnega trga hrane.

- DA za modernizacijo železniškega omrežja, z visokim deležem neposrednih tujih naložb (ključna prometna prioriteta), in regionalnega cestnega omrežja, javnega mestnega in medregionalnega prevoza, širjenja kolesarskih stez; NE za enostransko podporo osebnega in tovornega cestnega prometa (omejitve tranzitnega cestnega prometa).

- DA za okoljsko sanacijo in trajnostne, sonaravne razvojne projekte na najbolj degradiranih območij; NE za povečevanje pritiskov na že prekomerno obremenjeno okolje, ki ogroža zdravje lokalnega prebivalstva.

- DA za sonaravne in bistveno cenejše oblike čiščenja odpadnih voda (rastlinske čistilne naprave itd.), množice manjših naselij (nad 4000), zaselkov in posameznih zgradb; NE za ogrožanje varne oskrbe s pitno vodo.

- DA za trajnostni razvoj in upravljanje obsežnih varovanih območij (s posebno pozornostjo do Triglavskega nacionalnega parka) in izjemne biotske raznovrstnosti Slovenije, tudi kot sonaravne razvojne, turistične priložnosti, ki prinaša največje koristi lokalnemu prebivalstvu; NE za ohranjanje narave zgolj kot rezervata.

- DA za skladnejši, naravnim danostim in zmogljivostim okolja prilagojeni policentrični razvoj Slovenije in območij ob meji, kjer živijo Slovenci (npr. Benečiji), za ohranjanje poseljenosti in obdelanosti slovenskega podeželja; NE za zgoščevanje prebivalstva in dejavnosti zgolj v večjih urbanih središčih ter izseljevanje iz gorskih in robnih območij Slovenije.

- DA za pospešeno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, nizkoogljično gospodarstvo in gospodinjstva ter za prilagajanje vseh dejavnosti na podnebne spremembe; NE za planetarno nesprejemljive emisije toplogrednih plinov.

 

 

II. SOCIALNA PRAVIČNOST – ZA SODELOVANJE IN SOLIDARNOST NAMESTO TEKMOVALNOSTI

 

II.I.  STRATEŠKI DRUŽBENI CILJI

 

Država bo ščitila pravice in svoboščine posameznice in omogočala neoviran razvoj njenih zmožnosti, vključila vse prebivalke v družbeno življenje, skrbela za socialno in ekonomsko varnost ljudi ter preprečevala nezakonita ravnanja posameznic in skupin. Pravico do ustvarjanja bodo imele vsi ljudje«, koristi razvoja pa si bomo delile vse državljanke, vse družbene skupine in vse regije.

 

Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter demokratičnih pravil je osnova delovanja stranke TRS. Nasprotovale bomo avtoritarnim načinom vladanja in zlorabi javnih pooblastil za interese političnih strank in posameznic, korupciji in klientelizmu, zato bomo zagotavljale neodvisnost nadzornih organov od izvršne oblasti in politike nasploh.

Predvsem z izobraževanjem bomo preprečevale vsakršno obliko diskriminacije in razpihovanja sovraštva, uporabo sovražnega govora in drugih oblik nasilja. Zagotavljale bomo svobodo govora in neodvisnost medijev, ki sta nujna pogoja za demokracijo. Nasprotovale bomo političnim pritiskom in drugim oblikam omejitve neodvisnosti medijev, zagotavljale boljši dostop do informacij, učinkoviti parlamentarni nadzor izvršilne oblasti, neodvisno sodstvo in spodbujale aktivnejšo vlogo državljank v javnem življenju.

Svoboda posameznice, njena želja po napredku, svobodno podjetništvo in trgovanje so nujni, a ne zadostni pogoji za razvoj družbe in posameznice, saj brez regulacije s strani države vodijo v pretirano ekonomsko, s tem pa socialno in politično neenakost, odtujenost med skupinami in sloji državljank in v končni posledici v družbene konflikte. Naloga države je predvsem, da zagotavlja državljankam enake možnosti za ustvarjanje lastne blaginje. Za vse, ki začasno ali trajno ne zmorejo tekme na trgu dela, pa mora država poskrbeti z institucijami socialne varnosti.

Država mora varovati univerzalne socialne pravice, vključno s pravico do zaposlitve, do prebivališča ter do kakovostnega izobraževanja in zdravstvenega varstva; aktivno mora varovati pravice vseh manjšin; s pozitivnimi ukrepi zagotavljati enake možnosti vseh ranljivih skupin; zagotavljati javne dobrine, ki jih zasebni sektor in trg ne bi zagotavljala; aktivno podpirati kulturno in umetniško ustvarjanje ter znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki ne smejo biti prepuščene trgu. Ob tem pa mora država obseg javne porabe nadzorovati s pomočjo razvojnega načrtovanja, prestrukturiranja, določanja prioritet, transparentnostjo, preprečevanjem zlorab in neodvisnim javnim nadzorom.

Sodelovanje in medsebojna pomoč vseh generacij, slojev ljudi in regij mora postati osnova za skladnejši razvoj cele države in blaginjo vseh ljudi. Medsebojna in medsosedska pomoč sta zgodovinski vrlini slovenskega človeka, ki pa ju je ideja medsebojnega tekmovanja in iskanja zmagovalcev v življenju v dobršni meri načela. Pri TRSu verjamemo, da nista zamrli, le družbeno zaželeno izključevanja tistih, ki ne zmorejo, ju je začasno izrinilo iz javne politične pozornosti. Sodelovanje in medsebojno pomoč bomo vrnile v izgradnjo skupne prihodnosti, kjer bomo otrokom in vnukom pustile vsaj toliko okoljskih, materialnih, socialnih, kulturnih in vrednotnih dobrin, kot smo jih me prejele od svojih prednic.

Zdravje je vrednota, vir srečnega življenja in pogoj za ustvarjalnost vsake posameznice, zato bomo v stranki TRS posebno pozornost namenile ohranjanju in krepitvi zdravja vseh prebivalk. Z urejenim socialnim in ekonomskim življenjem ter zdravim okoljem, ki jim bo omogočal v blaginjo usmerjen razvoj, bodo dani tudi pogoji za zdrav življenjski slog posameznice. Učinkovito javno in kakovostno zdravstvo, dostopno za vse ljudi, ki bo delovalo tudi preventivno, bo dodatno prispevalo k boljšemu in daljšemu življenju. Z večjo preglednostjo delovanja zdravstvenega sistema, racionalizacijo in boljšo organizacijo bo izboljšana učinkovitost, zmanjšale bomo stroške, denar pa preusmerile v razvoj stroke in večjo dostopnost zdravstvenih storitev.

Prožen trg dela je možen le ob hkratnem obstoju visoke stopnje socialne varnosti, ki jo lahko najbolje zagotavlja ponudba delovnih mest. Delovna mesta, ki bi lahko zadovoljevala potrebe ljudi, pa ne obstajajo le v materialni proizvodnji. Ker stranka TRS zagovarja zmerno materialno življenje ob visoki družbeni in kulturni zavesti, socialni in pravni varnosti, bo poiskala delovna mesta tudi na področjih, ki zagotavljajo visok nematerialni – kulturni in socialni – standard. Starih ljudi in invalidov ne bomo prepuščale hiranju v osamljenosti, mladih pa ne brezposelni neperspektivnosti ulice, zato bomo zagotavljale delovna mesta za mlade, starejšim pa olajšale življenje v tretjem življenjskem obdobju. Ker stanovanjska politika povezuje prostorske, socialne in ekonomske vidike življenja, je ne bomo prepuščale le trgu. Država bo s spodbudami omogočila izgradnjo več neprofitnih stanovanj, z izboljšanjem stanovanjske politike pa omogočila učinkovitejše upravljanje s stanovanjskim fondom. Prednostno bomo poskrbele za lažji dostop do stanovanj za mlade, s čimer jim bomo olajšale ustvarjanje družine.

Kulturi TRS priznava izjemno pomembno vlogo za družbo kot skupnost in zato ji bo zagotovil takšno vlogo in pomen, kot ga je za Slovence že imela v preteklosti, saj je tudi prostor in medij dialoga znotraj družbe in hkrati dialoga z drugimi kulturami. Kultura je sama po sebi polje ustvarjalnosti, hkrati pa kultura spodbuja ustvarjalnost na drugih področjih. Kulturi želimo vrniti dostojanstvo in ugled in zagotoviti pogoje, da bodo vse ustvarjalke na področju kulture lahko dostojno živele od svojega dela, in da bodo njihova stališča upoštevana ne le ob kulturnem prazniku in obletnicah, temveč tudi v vsakdanjem dialogu o ključnih družbenih vprašanjih, še zlasti o vprašanjih prihodnosti. Stranka TRS ve, da je kultura v vseh prelomnih časih naše zgodovine znala pokazati smeri izhoda, kar je še toliko bolj pomembno v času krize in negotovosti.

Kakovostno in brezplačno javno izobraževanje od vrtca do univerze, ki ga mora zagotoviti država, je edina pot do blaginje ljudi. Javni vrtci, javne šole in javne univerze morajo zagotavljati enako dostopnost državljankam, ne glede na njihov socialni položaj, etnično poreklo, svetovni nazor ali katere koli druge okoliščine, in s tem odločilno vplivati na zmanjševanje razlik in širitev blaginje. V stranki TRS smo prepričani, da uspešnega trajnostnega razvoja ni mogoče zagotoviti brez kakovostnih javnih vrtcev, šol, univerz in znanstveno-raziskovalnih inštitucij, ki skozi vzgojo, izobraževanje in raziskovanje vzpostavljajo tudi odnos do javnega dobrega, do medčloveške solidarnosti in ohranjanja življenja na našem planetu. Ne nasprotujemo zasebnim vrtcem, šolam in univerzam, ki lahko prispevajo k bogatenju izobraževalnih praks in spoštovanju različnih drugih prepričanj. Država mora vzpostavljati pogoje za nemoten razvoj zasebnih šol in vrtcev, vendar je njena prva skrb zagotavljanje javnega izobraževanja. Zato je ključnega pomena, da država vsem državljankam zagotovi kakovostno splošno, pa tudi strokovno in poklicno izobrazbo kot javno dobrino, na vse ravneh izobraževanja: osnovnošolski, srednješolski in visokošolski. Predpogoj za to pa so dobro izobražene, strokovno avtonomne in ustrezno nagrajene vzgojiteljice, učiteljice ter profesorice na vseh ravneh izobraževanja.

TRS se zavzema za uskladitev oz. izenačitev družbeno-ekonomskega položaja visokega šolstva in javne raziskovalne dejavnosti. Medtem ko je položaj univerz in visokega šolstva relativno stabilen, pa so javni raziskovalni zavodi (inštituti) v občutno podrejenem in neurejenem položaju: da bi sploh lahko delovali, se morajo nenehno prijavljati na razpise za raziskovalne projekte, kar slabi in izčrpava raziskovalno sfero in jo potiska na rob preživetja. Uravnotežiti je potrebno tudi obseg raziskovalnih sredstev med posameznimi znanstvenimi disciplinami .Sredstva za družboslovje, ki edino reflektira družbo in njene “podsisteme”, so se v preteklosti, na primer, zmanjšala, saj neoliberalna politika refleksije družbe ne potrebuje. TRS odločno nasprotuje tudi instrumentalizaciji znanosti, kjer se kot kriterij relevantnosti neke znanstvene discipline uporablja njena uporabnost oz. zmožnost sodelovanja z gospodarstvom. Znanstvene discipline so avtonomne in družbeno enakovredne.

 

II.II. TEMELJNI TRAJNOSTNI CILJI NA PODROČJU BLAGINJE

 

- DA za uravnotežen razvoj vseh delov družbe, upoštevajoč primerne potrebe socialne države in omejevalne dejavnike okolja; NE stihijskemu razvoju države brez razvojne vizije in brez medsebojno usklajenih in dolgoročno usmerjenih politik.

- DA za enake pravice vseh ljudi, ne glede na raso, spol, vero, prepričanje, spolno usmerjenost ali druge osebnostne lastnosti; NE anarhičnemu stanju v družbi, ki vzbuja strah pred ekonomskimi nevarnostmi, brezposelnostjo, izkoriščevalskimi začasnimi in delnimi zaposlitvami, socialnemu dumpingu, izgubo dohodkov in premoženja, revščino v starosti.

- DA za kredibilno, učinkovito in pregledno politiko vlade, ki se bo odražala v zaupanju državljank do vlade in njenih institucij; NE reformam, če te ne bodo temeljile na pravičnosti in bodo prinesle bistveno poslabšanje materialnega in socialnega položaja ljudi ali poslabšanja stanja okolja.

- DA za uvedbo standardov in načel odgovornosti in etike vseh nosilcev oblasti v družbi, vključno z omejitvijo poslanskih mandatov na dva; NE za brezbrižnost do korupcije in klientelizma – predstavniki oblasti morajo biti biti zgled vsem državljanom z lastnim delovanjem.

- DA za pogumno in etično držo Slovenije v organih Evropske unije, OECD, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in drugih svetovnih institucij pri zagovarjanju interesov, ki so v korist miru, mednarodnega sodelovanja in pravičnosti na svetu, za dobre odnose s sosednjimi državami in vsemi demokratičnimi državami; NE nastopanju Slovenije v Afganistanu, Iraku in na drugih bojiščih, kjer slovenska vojska podpira imperialistične vojne pri prerazdeljevanju naravnih virov, in sodelovanju v NATU.

- DA za vsem dostopno in kakovostno javno zdravstvo; NE racionalizaciji zdravstvenih storitev na škodo doseženih pravic, dostopnosti zdravstvenih storitev in privatizaciji obstoječih javnih zdravstvenih zavodov.

- DA za skrajšanje čakalnih dob in oblikovanje storitev, ki ji zahteva dolgoživa družba; NE dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju in diktatu farmacevtskih družb.

- DA za priznanje kulture kot državotvorne institucije, z določitvijo nacionalnih prioritet na področju kulture kot oblikovalke vrednot družbe; NE marginalizaciji kulture kot nepotrebnega delovanja posameznih navdušencev.

- DA za ureditev položaja samozaposlenih v kulturi; NE prepuščanju kulturnih ustvarjalcev brutalnemu trgu kapitala.

- DA za prenos celotnega in celovitega financiranja predšolske vzgoje z občin na raven države; NE zmanjševanju doseženih standardov kakovosti predšolske vzgoje.

- DA za kakovostno pluralizacijo institucionalnih in organizacijskih oblik predšolske vzgoje, ki vključuje vse oblike neprofitnega delovanja, za enake možnosti vseh otrok, za razvoj in za pozitivno diskriminacijo otrok iz socialno in kulturno šibkejših družin; NE trženju predšolske vzgoje.

- DA za ohranitev mreže osnovnih šol in ohranitev veljavnih standardov in normativov o številu otrok v oddelkih in obremenitvah učiteljic; NE uveljavitvi priporočil OECD o zapiranju podružničnih osnovnih šol, povečanju števila otrok v oddelkih vrtcev in zmanjšanju števila zaposlenih.

- DA za utemeljitev celotnega izobraževanja na vseživljenjskosti učenja; NE zgolj formalnemu izobraževanju, ki nudi le strokovne nazive brez znanja.

- DA za večje sodelovanje med visokošolsko in znanstveno-raziskovalno sfero, še zlasti lažje prehajanje kadrov med obema sferama; NE administrativni podrejenosti in sistemski neurejenosti položaja javnih raziskovalnih institucij (zavodov), ki so večinoma odvisne od vsakoletnih prijavljanj na razpise, kar onemogoča kontinuirano raziskovanje, obenem pa slabi socialno varnost.

- DA za uravnoteženost raziskovalnih sredstev med posameznimi znanstvenimi disciplinami; NE stihijskemu zagotavljanje obsega nacionalnih sredstev za raziskovalno dejavnost.

III. GOSPODARSTVO KOT SREDSTVO IN NE KOT CILJ ZA DOSEGO BLAGINJE

 

Slovenija ima  javnofinančni primanjkljaj  v višini  6 % BDP in obveznost do plačila obresti (brez glavnic) v višini okoli  2 % BDP letno, torej  skupaj okoli 8 % BDP letno. Trajnostni razvoj  zahteva izravnane bilance, kar pomeni, da nimamo manevrskega prostora za širjenje pravic. Zato bodo morale biti strukturne in  sistemske reforme res temeljite, da bomo z njimi zapolnili nastalo javnofinančno vrzel. Hočemo trajnost – zato bodimo zmerne pri razvojnih usmeritvah vseh treh vidikov blaginje. Zagovarjamo delovanje vzdržnega finančnega sistema po načelu dobrega strokovnjaka in poslovne odličnosti, brez vmešavanja politike in določitev zgornje meje zadolževanja z fiskalnim pravilom (v višini 45% BDP).

Okolju prilagojena gospodarska rast je potreben, a ne zadosten  pogoj  kakovostnejšega življenja. Sama po sebi še ni dovolj, njeni rezultati morajo biti usmerjeni k izboljšanju blaginje prebivalcev in ne le k dobičku lastnikov. Ne sme iti na račun  uničevanja okolja in medsebojnih odnosov med ljudmi. Odsevati mora v  zmanjševanju brezposelnosti, boljši izobrazbi, boljšem zdravju ipd.

III.I. STRATEŠKI CILJ TRAJNOSTNO NARAVNANEGA GOSPODARSTVA

 

je umno gospodarjenje z omejenimi viri in uravnotežen ter harmoničen  gospodarski razvoj, z jasno vizijo ohraniti prihodnjim generacijam vsaj enako kakovost življenja na omejenem planetu. Prizadevale se bomo, da trajnostni razvoj postane prepoznavna gospodarska oznaka sodobne Slovenije, ki se po bogastvu obnovljivih naravnih virov uvršča v sam vrh evropskih držav.

 

Slovensko gospodarstvo mora temeljiti na razvoju lastnih blagovnih znamk. Identificirati in spodbujati je treba prioritetne panoge z visoko dodano vrednostjo, kjer ima ali bi Slovenija glede na naravne danosti lahko imela primerjalno prednost. Spodbujati je treba razvoj novih tehnologij in izkoristiti že obstoječe najsodobnejše tehnologije (npr. predelava odpadkov,  sanacija okolja – piroliza, obdelava lesne biomase, itd.). Aktivno je treba podpirati tudi povezovanje gospodarskih področij s kritično maso podjetij in raziskovalcev ter podpirati prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo (kjer je to, seveda, mogoče), pri čemer je treba postaviti operativno merljive cilje in zahtevati njihovo uresničitev. Sistemsko je treba spodbujati večjo razvojno intenzivnost podjetij in povezovanje gospodarstva z ustreznimi področji znanosti, kar bo omogočilo večjo dodano vrednost slovenskega gospodarstva. Za zagon podjetništva je treba izboljšati dostop do kapitala in povečati rabo informacijske tehnologije v poslovanju izboljšati sistem socialnega varstva za podjetnike in vzpostaviti lažje zaposlovanje delovne sile. Spodbujati in vlagati je treba v razvojne projekte osnovane na inovativnih izdelkih in storitvah ter krepiti ostale dejavnike za oblikovanje ugodne podjetniško-gospodarske klime.

Država bo stimulirala:

1.      razvoj, proizvodnjo in izvoz končnih izdelkov z lastno blagovno znamko, visokim deležem znanja in visoko dodano vrednostjo.

2.      dejavnosti, ki temeljijo na obnovljivih primarnih virih in ki ne  ogrožajo okoljsko vzdržnega razvoja družbe.

3.      dejavnosti, ki zagotavljajo višji nivo samooskrbe z višjim deležem naravnih in zdravju neškodljivih pridelkov in izdelkov.

4.      ohranjanje in razvijanje infrastrukturnih  sistemov v javni oz. državni lasti, ki pomembno vplivajo na standard in kakovost življenja posameznikov ter ekonomsko vzdržnost družbe.

Učinkovita in delujoča pravna država in enakost pred zakoni je predpogoj za dobro delovanje gospodarskih subjektov in družbe kot celote. Zakonodaja v Sloveniji je preobsežna in  težko razumljiva. Zato bomo z neodvisno ekipo pravnih in drugih strokovnjakov pregledale celotno zakonodajo ter odpravile nepotrebno prenormiranost.

Dosledno bomo preganjale sistemsko korupcijo in gospodarski kriminal ter zagotovile popolno transparentnost za vse finančne transakcije javnega denarja. Pospešile bomo zaključevanje insolventnih postopkov s ciljem čimprejšnjega nadaljevanja gospodarske dejavnosti. Revidirale bomo procese škodljive privatizacije, ki so osiromašili delavca, oškodovali lokalno okolje, uničili družbeno akumulacijo znanja in kapitala in uzakonili nezastaranje tranzicijskega kriminala. S  krepitvijo neodvisnih nadzornih institucij in uveljavitvijo koncepta odgovornosti bomo izničile učinke pomanjkljivosti trga. Za državo je življenjskega pomena, da sistemsko spodbuja delovanje neodvisnih nadzornih institucij, ki bdijo nad delovanjem trga in pravne države ter omogočajo poslovanje pod enakimi pogoji za vse. Zavzemale se bomo za večjo uporabo instituta predhodnega odločanje oziroma razlage nekega položaja skladno z EU zakonodajo, kar je ena od možnih poti za uspešnejše sankcioniranje nedelovanja pravne države.

Država mora za izboljšanje delovanja gospodarstva zmanjšati administrativne ovire na vseh področjih, zlasti na področju urejanja prostora, kar je ključ za zagon trajnostne (ozelenjene) in socialno odgovorne investicijske dejavnosti, ki se lahko širi predvsem na degradiranih območjih. Poenostavile bomo upravne postopke.

S trajnostno zasnovano davčno politiko bomo podpirale energetsko in surovinsko učinkovite gospodarske projekte. Povečale bomo stopnjo obdavčitve  neaktivnega premoženja in luksuznih izdelkov, alkohola in cigaret. Uvedle bomo letne davčne pavšale za mala in srednja podjetja glede na obseg prometa  za prvi dve leti poslovanja in uvedli možnost davčnih pogajanj in odkupa davčnih knjig.  Z zeleno davčno reformo bomo bolj obremenile  tiste gospodarske dejavnosti, ki prekomerno obremenjujejo okolje in z davčnimi  olajšavami spodbujale zeleno trajnostno gospodarstvo (voda, les, zemlja, OVE).

S povezovanjem različnih baz podatkov in  pristojnih institucij ter s centralnim nadzorom in javno objavo podatkov  bomo zagotavljale sledljivost in disciplino na področju plačevanja davkov in prispevkov. Povečale bomo število razredov dohodninske  lestvice  s ciljem  okrepitve srednjega razreda.

Okrepili bomo vlogo države z namenom zaščite vitalnih gospodarskih interesov javnega dobra in naše suverenosti. Država naj na transparenten način postopno in premišljeno proda le tisto premoženje, ki ne bo v skladu z novo trajnostno razvojno paradigmo Slovenije.

Kapitalsko močan in neodvisen bančni sektor je predpogoj za zdravo gospodarstvo. Zato se bomo zavzemale, da del bančnega sektorja ostane v slovenski lasti. Sprostile bomo kreditni krč tako, da bomo zahtevali prehodno obdobje za povečanje kapitalske ustreznosti bank  skladno z evropsko direktivo in zagotovili kvalitetne dolgoročne finančne vire za trajnostno naravnane projekte.

Od bank in bankirjev bomo zahtevale etično delovanje in poslovno odličnost v skladu s kriterijem dobrega strokovnjaka.

 

III.II. TEMELJNI TRAJNOSTNI CILJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA

 

- ZA: gospodarsko rast, temelječo na novih delovnih mestih in višjih dodanih vrednostih, ob pogoju, da temelji na okolju prijaznih proizvodih in tehnologijah, ter predstavlja prestrukturiranje obstoječih proizvodenj z nizkimi dodanimi vrednostmi in okoljsko nesprejemljivimi emisijami.

- ZA: opredelitev panog, kjer imamo neizkoriščene naravne potenciale (voda, les, energija, prehrana, zdravstveni turizem, veliko zavarovanih območij narave), in storitev, povezanih s staranjem prebivalstva; priprava strategije njihovega usmerjenega razvoja ter priložnosti za nova delovna mesta.

- ZA: izboljšanje odnosa države do podjetništva in podjetnikov.

- ZA: krajevno rabo krajevnih virov (energetska in prehrambena samooskrba, človeški viri).

- ZA: povečanje spodbude za izolacijo večstanovanjskih stavb, da bi spodbudili številne lastnike k odločitvi  za izvedbo.

- ZA: zagotovitev pravice delavcev do deleža na dobičku podjetja oz. na soupravljanju.

- ZA: spremembo politike zaposlovanja, ki bo utrjevala načelo dostojanstva in socialne države na področju dela.

- ZA: spodbujale bomo delovanje in sobivanje vseh modelov gospodarskega delovanja pod enakimi pogoji tako javnega, zasebnega, javno-zasebnega, kooperativ, zadrug, socialnega  podjetništva in drugih oblik podjetniških iniciativ.

- ZA: institucionalizacijo odgovornosti uprav in nadzornih svetov pri vodenju podjetij in nespoštovanju predpisov in etičnih norm.

- ZA: varovanje kakovosti kmetijskih zemljišč.

- ZA: razvijale bomo trajnostni zeleni promet in mobilnost ter modernizacijo železniškega omrežja in preusmeritvijo prometa s cest na železnice.

- PROTI: gospodarski rasti za vsako ceno, ne glede na družbene stroške, ki jo prinašajo zdravju in okolju škodljivi proizvodi in tehnologije ter neracionalni posegi v prostor.

- PROTI: delitvi dodane vrednosti v korist kapitala, ki se ne odraža v razvoju, temveč le v povečanju bogastva lastnikov kapitala.

- PROTI: pospeševanju ekonomskega razvoja in gospodarske rasti z zniževanjem stroškov dela, uničevanjem sistemov socialne zaščite in degradacijo okolja in prostora ter proti izčrpavanju naravnih virov.

- PROTI: vsem aktivnostim, ki predstavljajo kakršnokoli obremenjevanje prihodnjih generacij, ki bi tako ne imele enakih pogojev za blaginjo, kot jo ima sedanja generacija (javni dolg, zunanji dolg, skromen človeški in socialni kapital, razvrednoteno okolje, izkoriščeni naravni viri, ogrožene živali ipd.).

- PROTI: stanju v družbi, ki vzbuja strah pred ekonomskimi nevarnostmi, brezposelnostjo, izkoriščevalskimi začasnimi in delnimi zaposlitvami, izgubo dohodkov in premoženja, revščino v starosti.

- PROTI: stihijskemu razvoju države brez razvojne vizije in brez medsebojno usklajenih in dolgoročno usmerjenih politik.

- PROTI: nadaljnjemu spreminjanju namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljiva.

 

IV. KLJUČNI PROJEKTI

IV.I. KLJUČNA OKOLJSKO-RAZVOJNA IN GOSPODARSKA PROJEKTA SLOVENIJE

 

IV.I.I. TRAJNOSTNA ENERGETIKA IN TRAJNOSTNO GRADBENIŠTVO
(30.000 – 50.000 novih delovnih mest)

 

Učinkovita raba energije in celovita energetska prenova zgradb

Realni stroški proizvodnje energije, izvajanje investicij učinkovite rabe namesto novih investicij v proizvodne zmogljivosti električne energije, razvoj najbolj obetavnih tehnologij varčne rabe energije za 20-50 % zmanjšanje porabe energije;  3-4 %  letna energetska prenova zgradb; toplotna izolacija obstoječega stavbnega fonda (zlasti stanovanjskih zgradb), raba obnovljivih virov energije v  toplotno dobro zaščitenih stavbah (regionalna energetska samozadostnost); gradnja zdravih in varčnih ekososesk, nizkoenergijskih hiš, pasivnih in plus energijskih hiš. Vložek v energetske prenove stavb in varčevanje, kar ima v gospodarstvu večplastni učinek dohodkovnega velikostnega reda 2,5-krat Regionalne mavrice okoljevarstveno in naravovarstveno pretehtane rabe domačih, obnovljivih virov energije ter razvoj okoljskih tehnologij.

Raba mavrice obnovljivih virov

Sončna energija: pretežno kritje potreb po topli vodi z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja v dobro izoliranih stavbah; sončne elektrarne: ohranjanje ekonomskih mehanizmov za spodbujanje vlaganj v izgradnjo sončnih elektrarn na strehah zgradb ter gradnje večjih sončnih elektrarn (nad 500 kW) na večjih pokritih parkirnih prostorih, degradiranih zemljiščih in drugih manj produktivnih površinah.

Geotermalna energija: sistemi vrtin za obvezno vračanje tople vode, raba plitve geotermalne energije (vrtine do 100 m) s pomočjo toplotnih črpalk, vgrajevanje sistemov z geosondo in toplotno črpalko;  srednje globoke vrtine (do 1000 m) za toplo vodo in globoke (nad 4000 m) za pilotno proizvodnjo električne energije in ogrevanje; prenova, pocenitev in krajšanje administrativnih postopkov za pridobitev dovoljenja za neškodljivo rabo geotermalne energije.

Vodna energija: male elektrarne na v preteklosti že izkoriščanih odsekih voda, predvsem v privatni in zadružni lasti, v smislu sonaravne izrabe lokalnega razvojnega potenciala.

Les – ključno naravno bogastvo Slovenije

Kratkoročno najbolj obetaven obnovljivi vir, s poudarkom na rabi lesa kot surovine in rabi ostankov lesa in manj  kakovostnega lesa kot energije, po stopničasto zasnovani  surovinski rabi.

Širjenje mreže lokalnih centrov predelave lesa, energija za ogrevanje in soproizvodnja toplote in električne energije v gozdnatih pokrajinah; javne in javno-zasebne investicije v program gradnje objektov (večstanovanjski bivalni objekti, domovi za ostarele, vrtci, šole,..) iz lesa naj se povečujejo skozi štiri letno obdobje.

Razvoj in uporaba kmetijsko – gozdarskih tehnologij: uvajanje grmovnih in drevesnih za razmejevanje velikih kmetijskih površin, povečevanje biotske pestrosti ter hkratna izraba lesne mase (peletov).

Pilotna gradnja ekososesk v mestih, gradnja energetsko učinkovitih lesenih zgradb, gradnja pasivnih hiš s poudarjeno rabo domačih materialov in rabo obnovljivih virov energije.

 

IV.I.II. PREHRANSKA SAMOOSKRBA SLOVENIJE

 »Kupuj slovensko in zdravo« Organizacija regionalnih partnerstev med mesti in podeželjem za samooskrbo podeželja in prodajo viškov v bližnja mesta, sistemska prenova opuščenih kmetij ter ponovna pridelava  žit, zelenjave, sadja, krompirja za lastne in regionalne potrebe (ohranjanje kulturne pokrajine, posledično medgeneracijska okoljska in prehrambena solidarnost). Omogočiti povečanje kmetijskih zemljišč in ohranjanje naravne rodovitnosti prsti (tal) kot ključnih naravnih predpogojev zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije (dvig na 70-80 %).

»Slovenija – ekološka pridelovalka hrane« Pospešen razvoj ekološkega kmetijstva, trajnostna oskrba s hrano iz lokalnih virov, v okviru nosilne sposobnosti prostora; pospeševanje sonaravnega turizma in drugih sonaravnih dopolnilnih dejavnosti ter rabe obnovljivih naravnih virov na varovanih območjih, občutljivih območjih ter na vodovarstvenih območjih. Omogočanje številnih okolju prijaznih delovnih mest tudi na majhnih kmetijah.

Krepitev vzvodov državne politike za hkratno omogočanje izvajanja naravovarstvenih dejavnosti na zavarovanih območjih (zlasti v edinem nacionalnem parku, kjer so neposredne finančne spodbude in vlaganja ter nadomestila določena v zakonu) in izboljšanje razvojnih možnosti, zlasti za razvoj trajnostnega kmetijstva (ohranjanje poseljenosti in kulturne pokrajine), trajnostnega gozdarstva in sonaravnega turizma.

 

IV.II. KLJUČNA DRUŽBENO-SOCIALNA PROJEKTA

 

IV.II.I. ZAPOSLENA MLADOST

 

Eno od blaginji in razvoju najbolj sovražnih dejstev je, da mladi, ki končajo šolanje, svojo energijo, voljo po delu in ustvarjanju izgubljajo v brezplodni brezposelnosti, iskanju zaposlitve ali menjavanju izkoriščevalskih (začasno, delo na črno, slabo plačano delo ipd.) zaposlitev. Brezposelnost jih navaja na uničujoč način življenja, ki se mu kasneje težko odpovejo, izkoriščevalske zaposlitve pa jim jemljejo zaupanje v socialno državo in njihovo lastno zaželenost v družbi. Prav tako si ne morejo najti stanovanja in ustvariti družine, kar jih drži v odvisnosti od staršev in države. Zato mora država vsakemu mlademu človeku, ki konča šolanje, vsaj eno leto zagotavljati zaposlitev, ki vsaj približno ustreza njihovemu znanju. To bomo v stranki TRS dosegle na več načinov, med katerimi je najpomembnejši povečanje ponudbe delovnih mest. Ob tem bomo uvedle obvezno pripravništvo, ki ga bodo skupaj financirali država in delodajalci.

Naslednji problem, ki dela družbo revnejšo, ljudi pa bolj izgubljene v novem življenjskem položaju, je odhod v pokoj. Podjetja brez razvojne vizije ne poskrbijo za prenos znanja in izkušenj v pokoj odhajajoče generacije na mlade, z veliko svežega znanja in energije, a brez delovnih in praktičnih izkušenj. Da bi preprečile izgubo znanja in izkušenj starejših delavk, bomo uvedle prakso, v skladu s katero mora vsakdo, ki odhaja v pokoj, eno leto pred tem dobiti »naslednico«, na katero bo prenašal znanje in delovne obremenitve. S tem se bo odhajajoča delavka počasi razbremenjevala delovnega pritiska in privajala na prosti čas, mlada delavka pa prevzemala od nje praktično znanje in delovne obremenitve. Del tega bi zagotovile z obveznim pripravništvom.

 

IV.II.II. VARNA STAROST

 

Moderne družbe so starajoče se družbe, kjer hoče kapital prikazati starejše ljudi kot breme, kar poskuša reševati z podaljševanjem delovne dobe, zmanjševanjem pokojnin in podobnimi netrajnostnimi in nečloveškimi ukrepi. Stranka TRS se zavezuje, da bo ob spoštovanju dostojanstva staranja in občudovanju mladostne energije poskrbela za medsebojno povezavo  obeh družbenih »problemov«.

Zato načrtujemo pospešeno izgradnjo prepotrebnih domov za starejše, ki si želijo preostanek življenja preživeti med vrstnicami in vzpostavitev servisov za pomoč na domu za tiste starejše občanke, ki bi rade ostale v svojem okolju, pa tega ne morejo, ker težko ali sploh ne morejo poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe.

Izgradnja domov za 20.000 starejših bi v prvi fazi zavrla propadanje gradbeništva, pospešila industrijo, ki takšne domove opremlja (bela tehnika, pohištvo ipd.), v nadaljnji fazi pa zagotovila 10.000 delovnih mest. Organizacija neprofitnih servisov za pomoč na domu bi zagotovila najmanj 20.000 novih delovnih mest, predvsem v neprofitnem sektorju in socialnem podjetništvu. Svoj del bi prispevale tudi nevladne organizacije, ki so v Sloveniji izjemno zanemarjene, saj zaposlujejo le 1 % zaposlenih, medtem ko je povprečje Evropske unije 10 %.

Za financiranje varne starosti bomo, na temelju vzajemnosti in solidarnosti ter po vzoru zdravstvenega zavarovanja, uvedle 1% prispevek od vseh dohodkov. V stranki TRS smo prepričani, da bomo ljudje sprejeli takšno obremenitev, saj si s tem zagotavljamo dostojanstvo v starosti, zaposlitev v mladosti in zmanjšanje groženj o zmanjševanju plač, pokojnin in socialnih prispevkov. To namreč prinaša zmanjšanje pritiskov na proračun zaradi socialnih bremen in povečanje prilivov od davkov in prispevkov.

Tako zbrana sredstva bi bila namenjena tudi za sofinanciranje oskrbe v domovih za starejše, za tiste starostnice, ki si takšne oskrbe želijo, pa zanjo nimajo dovolj velike pokojnine. S tem bi razbremenile njihove otroke in občine, starostnicam pa povrnile dostojanstvo in samozavest, da ne živijo na breme drugih. Prav tako bi bila ta sredstva namenjena negovalnim bolnišnicam, s čimer bi razbremenile tudi del zdravstvene blagajne.

 

Za zaključek ponovimo:

Naš program kaže tudi našo misel o svetu: spremeniti odnos do sveta, poiskati nove načine razmišljanja in delovanja, saj so nas dosedanji vzorci pripeljali tja, kjer smo in s čimer po večini nismo zadovoljni.

Da bi omogočili večjo blaginjo naši generaciji in prepustili potomkam svet vsaj tak, kot smo ga dobile od naših prednic, moramo narediti bistveno spremembo v naši zavesti in spremeniti odnos do sebe, soljudi, okolja in našega razumevanja sveta. Spremeniti cilje naših prizadevanj, načine našega delovanja v družbi in razumevanja našega bivanja na omejenem planetu.

Zato potrebujemo nov razvojni koncept, ki bo zagotavljal blaginjo za vse prebivalke Slovenije, in bo omogočal vsaj enako kakovost življenja tudi prihodnjim rodovom. Ta razvojni koncept mora uravnoteženo zajeti vse dejavnosti (trajnostno poglobljeno vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, okoljsko modernizacijo industrije, energetiko, gradbeništvo, promet, kmetijstvo, turizem), ravni odločanja (lokalna, regionalna, državna), oblike lastništva (javno, zasebno). Slovenija, njene regije in prebivalke, razpolagamo z vsemi potrebnimi potenciali za trajnostni razvojni in družbeni preboj.

Predvsem pa mora izhajati iz etičnega prepričanja o medsebojni soodvisnosti vseh ljudi, živali in narave. In tako moramo tudi ravnati.
Ljubljana, 07.11.2011

Programski svet Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije – TRS in programski svet Stranke za trajnostni razvoj Slovenije – TRS