Govor Violete Tomić o GSO

Zapis govora naše poslanke o mnenju na ODBORu ZA KMETIJSTVO, PREHRANO IN GOZDARSTVO na 10. seji z dne 2. septembra 2015 o GSO.

VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Hvala za besedo.

V Poslanski skupini Združene levice bomo ta predlog zakona podprli, saj pridelavi gensko spremenjenih rastlin v evropskem in slovenskem kmetijstvu ostro nasprotujemo iz več razlogov. Najprej zaradi tega, ker gensko spremenjene rastline, ki se gojijo za prehrano ljudi in živali, ker so patentno zaščitene. To pomeni, da morajo kmetije vsako leto na novo kupovati seme od korporacij, ki pa si potem lastijo te patentne pravice. S tem se ustvarja položaj, ko peščica podjetij z agresivno uporabo različnih oblik zaščite intelektualne lastnine vse bolj nadzoruje semena, s čimer kmete spravlja v vse bolj podrejen položaj. Zakonodaja, ki predvideva izjemno visoke stroške zaščitenja sort in registracijo gensko spremenjenih organizmov, s tem onemogoča majhne žlahnitelje, mala podjetja in javne majhne raziskovalne ustanove ter pospešuje oblikovanje monopolov. Dobavitelji gensko spremenjenih semen gredo včasih tako daleč, da tožijo kmete celo, če si seme za naslednjo setev pridelajo sami ali pa celo tiste kmete katerih njive so onesnažene z gensko spremenjenimi poljščinami oziroma so se te poljščine celo same zasejale na teh njivah. Še posebej sporen je razvoj rastlin s tako imenovanim terminatorskim genom, ki poskrbi, da druga generacija semen ni več aktivna, se pravi, da je sterilna in tako morajo kmetje vsako leto kupovati znova seme. Tukaj je potem seveda vprašljiva naša samooskrbnost, kajti tisti, ki bo imel hrano in vodo, tisti bo imel svet.

V Združeni levici se zavzemamo za prosto izmenjavo razmnoževalnega materiala in neomejeno pravico do izboljševanja kmetijskih sort in pasem v skupno dobro. Država mora ustanoviti in vzdrževati genske in semenske banke ter na druge načine ohranjati za kmetijstvo pomembne sorte in pasme. Predvsem stare slovenske sorte in pasme, ki so se skozi stoletja najbolj prilagodile našim geografskim razmeram in katerih gensko pestrost moramo obvarovati pred izginotjem. Zato smo zagovorniki ekološkega socializma, ker pomeni, da se na področju kmetijstva zavzemamo predvsem za trajnostno kmetovanje tako v ekonomskem,socialnem smislu. Prihodnost slovenskega kmetijstva vidimo v integralnem, predvsem pa ekološkem kmetijstvu, ki zagotavljata produkte z visoko dodano vrednostjo. Pridelovanje gensko spremenjenih poljščin, ki so odporna na herbicide, pomeni povečano uporabo okolju in zdravju škodljivih herbicidov, predvsem glifosata. Ker plevel po določenem času razvije odpornost na te herbicide, je potrebno nenehno povečevati količino herbicidov. Glede na to, da je v Sloveniji več kot 50 % ozemlja pod takšnim ali drugačnim režimom varovanja, je za naše ozemlje integrirane in ekološka pridelava bolj primerna oblika kmetovanja. Poleg tega integralno in ekološko kmetijstvo ne more sobivati s kmetijstvom z gensko spremenjenimi rastlinami. Onesnaženje kmetijskih površin v ekološki pridelavi z gensko spremenjenimi rastlinami bi za kmetijo pomenilo izgubo statusa ekološke kmetije. Posledice bi bile seveda krčenje kmetijskih površin v ekološki pridelavi, nižanje samooskrbe z ekološko pridelanimi živili, ki je že tako in tako prenizka, in visoka rast cen ekološko pridelane hrane.

V Poslanski skupini Združene levice zagovarjamo trajnostno kmetijstvo, kot je opredeljeno v resoluciji Zagotovimo si hrano za jutri. Kmetovanje z gensko spremenjenimi rastlinami ne vodi v uravnotežen razvoj kmetijstva v ekonomskem, socialnem in okoljskem smislu, zato zagovarjamo popolno prepoved gensko spremenjenih rastlin na ozemlju Republike Slovenije in bomo zakon seveda z veseljem podprli. Pri tem pa opozarjamo, da kljub temu, da je na ozemlju celotne Evropske unije dovoljeno gojiti samo eno gensko spremenjeno rastlino, to je prej omenjena koruza, Evropska unija dovoljuje uvoz več kot 50 različnih vrst gensko spremenjenih rastlin, ki se uporabljajo večinoma kot krma za živali. To je sporno, prvič zaradi tega, ker morajo evropski kmetje, ki pridelujejo krmilne rastline, tekmovati s ceneno gensko spremenjeno krmo iz uvoza, in drugič zato, ker v Evropi ne obstaja noben pravilnik o označevanju izdelkov živali, ki so bile hranjene z gensko spremenjenimi rastlinami, in tako ljudje ne morejo vedeti, kakšno meso v resnici kupujejo. Če prepovedujemo pridelavo gensko spremenjenih rastlin doma, bi bilo mogoče smiselno prepovedati tudi sam uvoz teh rastlin za krmo živali. Hvala.